IZJEMEN USPEH SLOVENSKIH VODNIKOV PTIČARJEV

Na Dr. Kleemannovi preizkušnji se namreč vsaki dve leti zberejo resnično elitni nemški kratkodlaki ptičarji iz celega sveta. Preizkušnja velja za elitno tudi zato, ker so pogoji za sodelovanje na njej zelo zahtevni. Tako pogoje kot samo preizkušnjo smatrajo nekateri za najzahtevnejše na področju lovske kinologije. Dr. Paul Kleemann je bil človek, ki je pomembno zaznanoval razvoj nemškega kratkodlakega ptičarja in matične pasemske organizacije ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Veljal je za eno osrednjih figur svojega časa na področju lovske kinologije. Vpliv njegovih spoznanj in prizadevanj je še danes opazen še posebej pri vzreji nemškega kratkodlakega ptičarja. Med drugim je zagovarjal stališče, da so tako pomladanska vzrejna preizkušnja (PZP), jesenska vzrejna preizkušnja (JZP) kot tudi vsestranka uporabnostna preizkušnja (VUP), skupaj s telesno oceno psa, pomemben instrument pri usmerjanju vzreje. 

Prva Dr. Kleemannova preizkušnja se je odvijala leta 1939 in sicer samo za pse. Leta 1953 so preizkušnjo razširili tudi na vodno delo in na njej so lahko nastopile tudi psice. Pogoji, ki jih morajo psi izpolnjevati, da lahko sodelujejo na takšni preizkušnji so naslednji: na treh prizkušnjah »Derby« (PZP), »Solms« (JZP) in »AZP« (ŠPP) mora pes vsaj dvakrat osvojiti 1. nagradni razred, pri čemer je za vsako preizkušnjo dovoljena ena ponovitev. Sam »Derby« ni dovolj, je pa neophodno potreben. Poleg tega mora pes s prvim nagradnim razredom opraviti vsestransko uporabnostno preizkušnjo (VUP). Telesna ocena psa mora biti vsaj prav dobro. Opravljen mora imeti preizkus ostrosti v lovski praksi, preizkušnjo iskanja izgubljenega po sledi (Vbr), ki je pri nas ne organiziramo ali namesto slednje uspešno opravljeno uporabnostno preizkušnjo v delu po umetni krvni sledi. Pomembno je tudi to, da ima pes slikane kolke in sicer z oceno A1 do največ B2. Načelo, ki mu preizkušnja sledi in jo dela tako edinstveno, je na eni strani zelo enostavno po drugi pa izredno učinkovito. Elitne predstavnike pasme dobimo samo z izbiro najboljših osebkov, hkrati pa tudi pri vzreji počnemo isto. Celotna vzreja tako temelji na skupnem imenovalcu, ki pravi, da iz določenega legla izberemo le najboljše osebke, s katerimi kasneje vzrejamo.

V preteklosti se je število sodelujočih psov na Kleemannovi preizkušnji iz leta v leto povečevalo, kar je tudi za organizatorje predstavljalo določen problem. Dolga leta je bila preizkušnja organizirana spomladi, ko so psi na poljih iskali pare poljskih jerebic. Za pse je to predstavljalo še posebej težko nalogo in tudi njihovo celotno delo ter ocenjevanje sta prišla še bolj do izraza. Odločilen dejavnik, ki je vplival na premik prizkušnje na jesenski čas ni bil ta, da so lahko spomladi nekatere vode še delno zaledenele, temveč dejstvo, da v tem času race že pričenjajo z nesnostjo in bi jih lahko na ta način preveč vznemirjali. Pri redkokateri preizkušnji lovskih psov je delež neupešnih psov tako velik kot pri Dr. Kleemannovi prizkušnji. Ne zgodi se redko, da kar 50% psov preizkušnje ne opravi. To dejstvo govori predvsem o izredno visokih zahtevah, ki jih pred pse postavlja večdnevna prizkušnja. Kako upravičeno je nekdanji, žal že pokojni in v mnogočem legendarni predsednik Nemške zveze za nemške kratkodlake ptičarje Claus Kiefer zapisal, da so lahko vzreditelji in vodniki psov, ki uspešno opravijo to prizkušnjo in si pridobijo naziv »Kurzhaar Sieger« (KS) – »zmagovalec Kleemanna«, še kako lahko ponosni na svoje pse. 

V dneh od 2. do 4. oktobra 2014 je 41. dr. Kleemannovo preizkušnjo organiziralo Društvo nemških kratkodlakih ptičarjev iz Spodnje Bavarske. Po dolgem času je bila društvu zopet zaupana organizacija večje mednarodne prireditve. Nazadnje je bila tukaj organiziran IKP in sicer leta 1977. V prijetnem jesenskem vremenu so se udeleženci prireditve zbrali v četrtek v Donaucentru Schubert v Osterhofnu. Organizatorji so imeli z izbiro prizorišča srečno roko, saj je le-to s svojo okolico nudilo skoraj idealne razmere za tovrstno prireditev. Skupaj je bilo prijavljenih 134 psov od teh približno14 % iz tujine. Preizkušenih je bilo 122 psov. Največ tujih psov je prispelo iz sosednje Avstrije. 

Slovenske barve sta zastopala dva vodnika in sicer:  Vilko Turk iz Lovrenca na Dravskem polju s psico Iso Lovrenško in Silvo Kralj iz Spuhlje s psico Iro Lovrenško. Oba vodnika sta s svojima psicama že na domačih prireditvah dokazala, da sodita med boljše slovenske vodnike in si nedvomno zaslužita udeležbo na tako prestižni prireditvi. Veliko dela s psi, vloženega truda, mnogo odrekanj in porabljenega časa, prevoženih in prehojenih kilometrov je bilo potrebnih, da sta oba vodnika naposled lahko odpotovala na največjo in najpomembnejšo prireditev za nemške kratkodlake ptičarje, ki ji na področju lovske kinologije skoraj ni para. V četrtek 2. oktobra je od 9.00 do 12.00 ure potekala prijava. Psi so bili razdeljeni v 35 skupin. V eni skupini je so bili največ 4 psi. Popoldan istega dne se je natanko ob 13.00 uri pričelo telesno ocenjevanje. Pripravljeni so bili štirje ringi in sicer dva za psice in dva za pse, v vsakem pa so pse ocenjevali 3 sodniki. Kar 98 psov je prišlo na preizkušnjo s predhodno telesno oceno odlično. Pri 68 je bila ta ocena potrjena. Obe naši psici sta prejeli oceno prav dobro. Na splošno je bilo moč videti veliko zelo lepih psov, ki so po vseh kriterijih ustrezali standardu pasme. Z lovskega vidika še pomembnejše dejstvo pa je, da so tudi po svojem značaju upravičili udeležbo na prireditvi. Velika večina je bila mirnih, sproščenih in prijaznih. 

Tako kot je na tej prireditvi običajno so na koncu telesnega ocenjevanja izbrali tudi pet najlepših psic in psov. Za najlepšo psico je bila izbrana Elsa de los Trevolares, druga je bila Fiona von der Königsleite. Sledile so še Daisy vom Hirschenacker, Nora vom Esterhazyhof in Caroline vom Geestmoor. Pri psih je bil za najlepšega izbran Ivo vom Hinschen-Hof, ki so mu sledili Gibb Seehof, Campo II vom Alberthain, Darko vom Klepelshagener Forst in Uno vom Mausberg. Naslednji dan je potekal v znamenju preizkušanja psov na polju in v vodi. Jutranja megla, ki je tega dne pokrivala velik del Spodnje Bavarske se je tekom dopoldneva razkadila in pokazalo se je toplo, jesensko sonce. Kljub velikemu številu lovišč in revirjev, potrebnih za tako veliko prireditev, pa se je organizator tudi tukaj potrudil in dal na razpolago najboljše, kar je imel. Skrbno izbrani revirji, bogati z divjadjo, prijazno spremljevalno osebje in usposobljeni vodiči so zaokrožili celotno sliko nemško natančne organizacije. Obilica male divjadi na polju je bila za marsikaterega psa z veliko temperamenta in premalo izkušnjami usodna. Po drugi strani pa so takšne razmere mnogim psom omogočale, da pokažejo vse svoje odlike, še posebej, kar zadeva iskanje na polju in stojo na divjad. Vodne površine so bile precej zahtevne in za vse pse približno enake. Kot že mnogokrat doslej je prišlo prav tukaj do ločitve »zrnja od plev« in to pri predmetu »šarjenje brez race«. Zaradi odličnega dela psov v vodi je bila devetnajstim podeljena ocena odlično (4o). Izredno dobri pogoji za delo na polju in v vodi so bili vzrok, da je večina skupin svoje delo opravila že v petek. 

Polno število točk je skupaj doseglo kar 53 psov, kar kaže na njihovo dobro pripravljenost. Kar 43-krat je bila podeljena ocena odlično in sicer: za nos 8-krat, iskanje 10-krat, stojo 5-krat, šarjenje brez race 9-krat in šarjenje za raco 11-krat. Skupno je preizkušnjo uspešno opravilo 55 % psov. Obe psici slovenskih vodnikov sta več kot dostojno zastopali naše barve. V vseh predmetih sta prejeli oceno prav dobro (4) in s tem uspešno opravili Dr. Kleemannovo preizkušnjo. Isa Lovrenška z vodnikom Vilkom Turkom je v prvem iskanju v sladkorni pesi iskala nekoliko zadržano in kratko. Pri vsakem naslednjem iskanju je stopnjevala svoje delo in pokazala zelo dobro iskanje na polju. Sodniki so vodniku zamerili le nekoliko pogosto uporabo piščalke. Na poljske zajce, ki jih je bilo v izobilju je psica pokazala zelo dobre stoje in ubogljivost. Pri šarjenju brez race je takoj zaplavala in pričela iskati vzdolž obale in v ločju. Pri naslednjem šarjenju je Iza izkoristila svojo priložnost in pokazala obširno šarjenje v ločju. Pri predmetu »šarjenje za raco« je po krajšem iskanju našla sled in raco pognala na odprto vodo. Raca je bila nato uplenjena. Prinašanje in oddajanje plena je bilo izvedeno brez napak. Ira Lovrenška je z vodnikom Silvom Kraljem na polju pokazala živahno iskanje z veliko volje in je ni motila na trenutke prepogosta uporaba vodnikove piščalke. Pri drugem iskanju je psica v sladkorni pesi trdno obstala na fazana, ob katerem je pokazala vzdržnost in strelomirnost. Kasneje je pokazala izvrstno stojo in ubogljivost tudi pri poljskem zajcu. Pri šarjenju brez race je psica na enkratno povelje zaplavala in preplavala odprto vodo ter dosledno prešarila ločje. Pri šarjenju za raco je potem, ko je povzela sled, vztrajno sledila in raco pognala iz ločja. Po uplenitvi race je bilo prinašanje izvedeno brez pripomb. Potem, ko so še zadnje skupine v soboto dopoldan oddale svoje rezultate je zavladalo napeto pričakovanje. Že iz obrazov prenekaterih vodnikov je bilo razbrati, kako so zadovoljni s svojim rezultatom. Sobotni popoldan je bil rezerviran za t.i. »Schausuche«, kjer se na polju odvija prikaz iskanja najboljših psov. 

Tokratno iskanje se je odvijalo tik ob reki Donavi in pritegnilo več sto obiskovalcev, ki so z rečnega nasipa lahko še enkrat uživali ob delu psov. Le-tega so javno s svojimi komentarji spremljali predsednik nemške in svetovne zveze nemških kratkodlakih ptičarjev Michael Hammerer, predsednik avstrijskega kluba Dieter Kowarovsky in predsednik Zveze nemških kratkodlakarjev Spodnje Bavarske Rudi Fisch. Na tem iskanju sta sodelovala tudi oba naša vodnika s svojima psica, kar je še en pokazatelj njihove izredne kvalitete. Na svečani večerni podelitvi je bila dvorana skoraj premajhna za vse prisotne. Poleg vodnic in vodnikov je bilo prisotnih veliko gostov ter lastnikov lovišč in spremljevalno osebje. 

Predsednik Zveze nemških kratkodlakih ptičarjev Spodnje Bavarske Rudi Fisch je najprej prisrčno pozdravil vse prisotne. Še posebej toplo je pozdravil vse vodnice in vodnike, ki so svoje štirinožne prijatelje pripravili na tako zahtevno preizkušnjo. Zahvalil se je tudi svojim sodelavcem za veliko podporo pri pripravah in izvedbi preizkušnje, še posebej podpredsedniku Aloisu Erndlu in vzrejnemu referentu Josefu Holzbauerju. Svečano podelitev priznanj sta vodila predsednik Hammerer in že prej omenjeni Rudi Fisch. 

Vsak uspešen vodnik je poleg ocenjevalnega lista prejel tudi pokal in poseben koledar. Za najboljšega psa prireditve je bil izbran Limbo vom Holtvogt, vodnice Nine Hardtke, ki je za predmeta šarjenje brez race in šarjenje za raco prejel oceno odlično (4o). Za najboljšo psico je bila izbrana Dixi vom Siedenfeld vodnika Marca Holsta, ki je oceni odlično prejela pri predmetih nos in stoja. Naša izkušena in rutinirana vodnika sta s svojima psicama ponovno dokazala, da sodimo Slovenci, kljub majhnemu številu ptičarjev in ptičarskih vodnikov, po svoji kvalitetu v sam svetovni vrh. Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da je naš sistem preizkušanja ptičarjev v mnogočem primerljiv z nemškim, kar nas uvršča v ozek krog tistih držav, ki sledijo smernicam matičnih pasemskih organizacij. Brez sistema, ki se je pri nas izgrajeval skozi leta, tudi slovenski vodniki ne bi mogli nastopati na tako prestižni preizkušnji kot je Kleemannova preizkušnja. To je vsekakor zasluga nekaterih naših starejših kinoloških sodnikov, ki so, kljub ne vedno ugodnemu ozračju in razmeram, trmasto vztrajali (včasih za ceno nepriljubljenosti) pri svojih stališčih in na koncu tudi uspeli. Ob tem je razveseljivo dejstvo, da imamo že nove vodnike, ki svoje pse pripravljajo na naslednjo Kleemannovo preizkušnjo.Udeležbo slovenskih vodnikov na tokratni preizkušnji so omogočili Društvo ljubiteljev ptičarjev (DLP), LKD Ptuj-Ormož, Občina Kidričevo, ELEKTRO KA d.o.o. in KA2 TRADE d.o.o., za kar jim gre vsa zahvala. Splošen vtis s celotne preizkušnje je bil zelo pozitiven. Pri tistih psih, ki so bili neuspešni, so se slabosti največkrat pokazale pri iskanju na polju. Prav pri tem predmetu je bila 24-krat podeljena ocena dobro, kar pa je za tovrstno preizkušnjo premalo. Takšna ocena je bila 13-krat podeljena tudi za stojo na divjad, 18-krat za šarjenje brez race in 5-krat za šarjenje za raco. 

Ob koncu svečanosti je Rudi Fisch vsem vodnicam in vodnikom zaželel veliko uspeha z njihovimi psi na jesenskih lovih. Celotna prireditev je potekala usklajeno, harmonično in brez zapletov, za kar gre vse pohvala in zahvala organizatorju. Po mnenju predsednika Michaela Hammererja lahko Zveza nemških kratkodlakih ptičarjev sodeč po tej preizkušnji samozavestno zre  v prihodnost, s prepričanjem, da čas elitnih preizkušenj še ni minil. Velika priljubljenost Dr. Kleemannnove preizkušnje to dokazuje v vseh pogledih. Slovenska udeležba in uspeh, ki sta ga vodnika dosegla s svojima psicama zagotovo sodi med največje dosežke slovenske ptičarske kinologije v tujini. 

Oba vodnika bosta z zlatimi črkami zapisana v zgodovino slovenske lovske kinologije, saj sta kot drugi in tretji vodnik (za Antonom Jurgecom) opravila prestižno Dr. Kleemannovo preizkušnjo. Na ta način sta v svet ponovno ponesla ime slovenske in tudi ptujske vzreje, šolanja in vodenja ptičarjev, ki kljub svoji majhnosti in ob vsej svoji dolgi ter bogati zgodovini predstavlja že določen fenomen, vreden našega globokega spoštovanja in zahvale.

41. DR. KLEEMANNOVA PREIZKUŠNJA - OSTERHOFEN - od 02. do 04. oktobra 2014

• Vilko Turk z psico KS.Iso Lovrenško SLR Nkp-002937-1.nr.
• Silvo Kralj z psico KS.Iro Lovrenško SLR Nkp-002938-1.nr.

39. DR. KLEEMANNOVA PREIZKUŠNJA - ZISTERSDORF - od 23. do 26. oktobra 2010

• Anton Jurgec z psom KS Bos Erka od Velečiča SLR Nkp-002813-1.nr.

Nekaj slik iz dogodkov: