Nahajate se:   domov - PREIZKUŠNJE - Vzrejni pregled FCI VII skupine

Vzrejni pregled FCI VII skupine

Društvo ljubiteljev ptičarjev in vzrejna komisija sta organizirala vzrejni pregled FCI VII skupine v LD Markovci – 18. November 2017

Društvo ljubiteljev ptičarjev in vzrejna komisija sta 18.11.2017 organizirala vzrejni pregled FCI VII skupine v LD Markovci.

Opravili smo ga 18.11.2017 pri lovskem domu v Sobetincih. Gostiteljem in vsem zadolženim za zadeve protokola, za njihov trud, najlepša hvala. Stroka „KZS“ je nam in rejcem, naložila spet nekaj dodatnih stroškov, tako da bo vzreja tist pravih lovsko uporabnih in pri lovu uporabljanih psov vse manjša oziroma je v Sloveniji ne bo več! In kje so vzroki za to?
Osnovna težava je, izginjanje male divjadi iz naših nižinskih lovišč. Naravo smo oropali zarasti in stanišč, primernih za malo divjad. Lovci pa se nismo sposobni učiti na preizkušanih in dokoazanih primerih dobre prakse iz držav v sosedstvu, kjer že doga leta vedo, kaj in kako je treba! Recept je preprost: ob vodotokih in povsod kjer je to možno je treba zasajati remize primerne za malo divjad, krmiti jo je treba od konca oktobra do konca maja naslednjega leta, ne le s koruzo pač pa tudi s čim višjo beljakovinsko sestavo krmil, kar poveča nesnost pri poljskih kurah. Tretji najpomembnejši ukrep pa mora biti stalen in učinkovit nadzor plenilcev, ki se jih je na račun ekoloških sprememb v kmetijski krajini povečal v nenormalno številčnt lisic, kun in vran, pa tudi kletečih se mačk in psov je vse več. Lov male divjadi pa mora biti prilagojen številčnosti male divjadi v lovišču, ki jo po dokazanih metodah lahko ugotovimo s štetjem. Napr, zajca nebi smeli loviti tam kjer število naštetih zajcev na 100 ha ne presega števila 30 (trideset). Po drugi strani pa smo lovci polni, za lase privlečene stroke ter raziskav, ki nam pobirajo še zadnji denar, ki naj bi bil namenjen osnovnim naštetim delom v lovišču. Naj ponovim: nujno bi bilo pridobivanje in urejanje pravih zarasti. Krmljenje male divjadi v zadostnih kojičinah in na pravih mestih. In kot tretje intenzivno manjšanje plenilcev male divjadi na vse dovoljene načine. Ko bo male divjadi več bo več psov ptičarjev in tudi vzreja teh pasem bo med lovci porasla.
In s čim nam pri vzreji lovsku uporabnih psov pomaga kinološka stroka? Prepovedali so slikanje kolkov v tujini. Konkretno: na Vetrinarski fakulteti v Zagrebu, so ti za 50 do 60€ psa slikali (brez narkoze) in izdali evropsko verificirano spričevalo. Sedaj moramo kolke slikati pri, od Veterinarske zbornice izbranih ambulantah v Sloveniji kjer boste za enak poseg plačali 120 € ali več. Po novem pa je nujno ugotavljati tudi profil DNK. Psu – psici je potrebno odvzeti kri, s sabo morate prinesti obrazec za profil DNK, ki ga najdete na spletni strani KZS med dokumenti. Veterinar bo obrazec izpolnil in ga skupaj z odvzeto krvjo poslal v laboraturij, od kodre boste izvid dobili po pošti in ga tudi plačali.
Tudi vzrejnih pregledov v Nemčiji, Avstriji in še kje – nimajo. Imajo pa izkušene in preverjene kinološke sodnike – lovce, ki vedo kaj so lovske zasnove psa in kaj je priučenost in vešče vodenje, predvsem pa kaj pomeni trden, stabilen značaj, ki je pri vsestranski lovski uporabi najpomembnejši. Avstrijci so pri nemških žimavcih že pred leti uvedli preizkušnjo trdnosti značaja (zuht ergenzung Prufung). Značaj psa preizkusijo pri večih načinih izvajanja lova (krožni lov, v pogonu in pes odložen pri pogonu). Pes, ki pri teh vrstah lova ni umirje, cvili in laja ne more dobiti primernih ocen iz trdnosti značaja in ga k vzreji ne pripustijo!
Letošnjega vzrejnega pregleda se je udeležilo primerno število psov, većina privedenih je v rokah ljubiteljev in ne lovcev. Moja ocena je vse preveč telesno – odličnih, ki to niso. Sam se že dalj časa sprašujem kam to vodi. K boljši kvaliteti lovskih psov in večjemu številu vzreje takih psov zagotovo ne, sicer pa bralcem zapisanega prepuščam, da o tem presodilo sami.

Vojko Pirher

Poročilo

Več slik iz dogodka si lahko ogledate v naši galeriji slik.

Nekaj slik iz dogodka:

<< Nazaj na preizkušnje